Thomas Bernhard
Pred upokojitvijo
Prešernovo gledališče Kranj
Premiera 26. 9. 2015, Prešernovo gledališče Kranj
Predstava traja 1 uro 45 minut in nima odmora.
Naslov izvirnika Vor dem Ruhestand
Prevajalka Lučka Jenčič
Režiserka Mateja Koležnik
Dramaturginji Amelia Kraigher, Nika Leskovšek
Scenografka Mojca Kocbek Vimos
Kostumograf Alan Hranitelj
Koreografka Magdalena Reiter
Avtor videa Andrej Intihar
Lektorica Barbara Rogelj
Oblikovalec maske Matej Pajntar
Oblikovalec svetlobe Bojan Hudernik
Igrajo
Rudolf Höller Borut Veselko
Clara Darja Reichman
Vera Vesna Jevnikar
Thomas Bernhard velja – ob Elfriede Jelinek in Petru Handkeju – za najpomembnejšega povojnega avstrijskega pisatelja in dramatika. Za svoje delo je prejel več prestižnih nagrad, med drugim tudi avstrijsko državno nagrado za literaturo (1968) in Büchnerjevo nagrado (1970), iz česar se je s svojo kot britev ostro kritičnostjo in cinizmom ponorčeval v knjigi Vse moje nagrade. Zaradi svoje neizprosne kritike ponarejene družbe in odnosov ter kontroverznosti si je v Avstriji prislužil naziv "skrunilec gnezda". Romani in drame, v katerih ne skriva odkritega odpora do avstrijske družbe, so že za časa njegovega življenja sprožali burne odzive in škandale v avstrijski javnosti do te mere, da je Bernhard v avstrijskem gledališkem prostoru celo prepovedal uprizarjanje svojih dram. Največkrat je bil vzrok temu prav njegovo neumorno razkrivanje tabu teme nacizma in nerazrešenih travm v zvezi z nacistično preteklostjo kot tudi sedanjostjo v Avstriji. In natanko to je tudi tema dramskega besedila Pred upokojitvijo, ki ga je sam podnaslovil kot komedijo o nemški duši. V njem obravnava temo zatrtega in prikritega "negovanja" nacističnih korenin in idealov skozi zgodbo bivšega nacista in njegovih dveh sester, hkrati pa se skozi njihove odnose razpira pretresljiv prikaz sprevrženih odnosov v družini kot seveda tudi v družbi nasploh.
"Režija Mateje Koležnik si je vzela čas in Bernharda postavila v bližino komedije, kolikor so za to značilne mehaničnost, togost, neživljenjskost karakterjev, hkrati pa podložila s spominom na burlesko in filmsko grozljivko iz časov ekspresionizma, omogočila tri velike vloge in nas spomnila na grumovski stavek: le kaj vse se dogaja za temi stenami?"
Matej Bogataj, Delo, 9. 10. 2015