Strokovna žirija

Zala Dobovšek Foto: Nada Žgank

Krištof Jacek Kozak Foto: Eca Jagodič

Nina Mitrović

Katja Perat

Mikko Roiha Foto: Mikko Haapanen

Zala Dobovšek
Dramaturginja in kritičarka. Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na AGRFT, izobraževala se je tudi na gledališki akademiji DAMU v Pragi. Piše za Radio Študent, Poglede in Dnevnik ter različne strokovne revije. Med letoma 2009 in 2014 je delovala kot gledališka kritičarka pri časopisu Delo. Bila je članica strokovnih žirij (FBS, Teden slovenske drame, Gibanica, Festival MESS Sarajevo, Ministrstvo za kulturo) in selektorica festivalov (Festival MESS Sarajevo 2014, Zlata paličica 2013). Za diplomsko delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Vpisana je na doktorski študij na AGRFT, njeno področje raziskovanja je Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja. Je asistentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na AGRFT.

Krištof Jacek Kozak
Teatrolog, dramaturg in literarni zgodovinar. Leta 2002 je doktoriral iz primerjalne književnosti na University of Alberta v Edmontonu, Kanada, kjer se je na Wirth Institute for Austrian and Central European Studies tudi podoktorsko izobraževal. Je avtor dveh knjig: Privlačna usodnost: subjekt in tragedija, ki je izšla še v srbščini, slovaščini in angleščini, in Estetski in idejni vplivi na predvojno dramsko in gledališko kritiko Josipa Vidmarja ter številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov, gledaliških kritik, prevodov idr. Bil je član uprizoritvenih komisij za Grumovo in Dnevnikovo nagrado. Kot izredni profesor za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem se ukvarja s sodobno dramo, posebej ga zanima tradicija tragedije in tragičnega v sodobnem gledališču, kulturi in družbi, slovenska drama med obema vojnama, filozofija književnosti itd.

Nina Mitrović
Dramatičarka, dramaturginja in scenaristka. Diplomirala je iz dramaturgije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu, magistrirala pa iz scenaristike na Londonski filmski šoli. Je ena najuspešnejših hrvaških dramatičark mlajše generacije. Njen prepoznaven dramski opus obsega več nagrajenih dram, monodram in scenarijev. Drame so bile uprizorjene na Hrvaškem in v Sloveniji, na Finskem, Češkem, Slovaškem, v Avstriji, Nemčiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, javno brane pa v Berlinu (Theatertreffen Festival), Londonu (Soho Theatre) in New Yorku (Playwright‘s Week Festival). Dvakrat je prejela nagrado zlati smeh za najboljše besedilo na zagrebškem festivalu Dnevi satire (2003 in 2005). Je tudi avtorica iger za otroke, radijskih iger in radijskih dokumentarcev. Za radijski dokumentarec Kdor ne umre, ni človek je leta 2005 prejela posebno priznanje žirije na festivalu Prix Italia v Milanu.

Katja Perat
Kritičarka, pesnica in doktorska študentka literarnih ved. Uredniško delo opravlja pri literarni reviji Literatura in spletnem portalu AirBeletrina, piše za Mladino, Delo in Poglede. Njen pesniški prvenec Najboljši so padli je izšel leta 2011 pri Študentski založbi v knjižni zbirki Beletrina. Istega leta je zanj prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec leta, leta 2012 pa še kritiško sito, nagrado, ki jo za knjigo leta podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Nominiran je bil tudi za Veronikino in Jenkovo nagrado. Njena druga pesniška zbirka, Davek na dodano vrednost, ki je izšla leta 2014 pri založbi Literatura, je bila prav tako kritiško prepoznana in nominirana za Veronikino in Jenkovo nagrado ter nagrado kritiško sito.

Mikko Roiha
Režiser, kustos, scenograf in profesor umetnosti. Trenutno je umetniški sodirektor mednarodnega gledališkega festivala Tampere. Na Finskem je režiral številne uprizoritve finskih klasikov, ki so bile povabljene na mnoge ugledne festivale. V zadnjem času je vzpostavil nov model kulturne izmenjave: koprodukcije več finskih in švedskih gledališč (s premierami v Berlinu), ki so nato prikazane v različnih krajih nordijskih držav. Ta model skupne produkcije ustvarja nove oblike umetniških srečanj, podaljšuje življenje uprizoritev in je ekonomsko racionalen – tako za umetnike kot za gledališča. Za svoje delo je bil leta 2008 nagrajen s finsko državno nagrado in 2015 z desetletno dotacijo finske države.