Matjaž Zupančič
20th Century Fog – Megla stoletja
Zavod EN-KNAP v sodelovanju s Slovensko kinoteko
Premiera 4. 12. 2014, Center kulture Španski borci, Ljubljana
Predstava traja 1 uro 5 minut in nima odmora.
Avtor koncepta in režiser Matjaž Zupančič
Koreografka Sinja Ožbolt
Scenografa Vadim Fiškin, Miran Mohar
Oblikovalec videa Luka Umek
Oblikovalec svetlobe in tehnični vodja Jaka Šimenc
Oblikovalec zvoka in avtorske glasbe Vanja Novak
Glasba Nick Cave & PJ Harvey, Miladojka Youneed
Kostumograf Valter Kobal
Asistentka kostumografa Katarina Škaper
Izdelava kostumov Odera d.n.o.
Vodja vaj EnKnapGroup Tanja Skok
Tehnična podpora – video in zvok Omar Ismail
Tehnična podpora – luč Leon Curk
Izvršna producentka Marjeta Lavrič
Pomoč pri produkciji Karmen Keržar
Ustvarjalci in izvajalci
EnKnapGroup: Luke Thomas Dunne, Ida Hellsten, Bence Mezei, Ana Štefanec, Tamás Tuza, Anja Rupnik
Že iz časa modernizma velja, da gledališki dogodek lahko vznikne iz česar koli – tudi iz telefonskega imenika. Dvajseto stoletje je neke vrste telefonski imenik, samo da večina številk zvoni v prazno. Skoraj nihče se ne javi več. Stvari se počasi meglijo. A prostori, kjer v prazno zvoni naša radovednost, niso mrtvi arhivi. Nasprotno. So žive slike spominov na prihodnost, ki konstituirajo sodobnega človeka.
Dvajseto stoletje je čas erupcije novih umetniških praks, iskanja novih tehnologij; hkrati gre za najbolj krvavo obdobje v zgodovini človeštva, paradoksi ležijo povsod. Gledališka plesna predstava 20th Century Fog – Megla stoletja raziskuje prav te paradokse in uprizarja nekatere poudarke, ki jih najde v razmerju med komercialnim in angažiranim, stvarnim in abstraktnim, plesom in filmom – med kulturo in barbarstvom.
V perfektni izvedbi plesalcev se v kronološkem sosledju poigrava s podobami monumentalnega ... Vsak pomen, ki se v predstavi vzpostavi, v trenutku, ko ga gledalec prepozna, avtor zvrne/zavrne, pogled nanj zamegli ... Predstava 20th Century Fog – Megla stoletja se začne z monumentalnimi podobami človeške figure na piedestalu in se v logičnem loku konča s podobami golih ljudi na odru ter v ukvarjanju s kolektivnim telesom in umom dosega epske razsežnosti. Koreografijo Sinje Ožbolt, ples EnKnapGroup ter izrazito video in vizualno podobo Luka Umeka, Vadima Fiškina in Mirana Moharja podpirata svetlobno oblikovanje Jaka Šimenca in močna ritmična zvočna struktura Vanje Novaka, ki spominja na estetiko Laibacha, vendar vseskozi v smeri ciljnega smisla in produkcije pomenov.
Petra Tanko, Radio Slovenija 1