Iz antike

Bralne uprizoritve in okrogla miza; DAHŠ in FBS

Nedelja,  17. 10. 2010, ob 16.00: Ajshil, Peržani, prevedel Kajetan Gantar
Ponedeljek, 18. 10. 2010, ob 16.00: psevdo-Seneka, Oktavija, prevedla Jera Ivanc
Torek, 19. 10. 2010, ob 16.00: Aristofan, Žabe, prevedla Andreja Inkret
Torek, 19. 10. 2010, ob 17.30: Okrogla miza

Peržani (472 pr. Kr.) so najstarejše in Oktavija (ok. 90 po Kr.) najmlajše ohranjeno dramsko besedilo iz antike, hkrati pa sta drami edina ohranjena predstavnika svoje vrste. Iz grške antike so znane štiri drame z zgodovinsko tematiko, iz rimske antike jih je približno petnajst. Najstarejše grške tri črpajo snov iz perzijskih vojn: Frinihovo Zavzetje Mileta (492), ki govori o perzijski zmagi nad jonskim mestom, prav tako njegove Feničanke (476), ki opevajo grško zmago nad perzijskim ladjevjem pri Salamini, ter Peržani, ki jih je Ajshil napisal po zgledu Feničank in veljajo danes za začetek političnega gledališča. Je pri tem dejstvo, da je bil horeg oz. finansje pri uprizoritvi prvih dveh Temistokles, politik in zmagovalni vojskovodja pri Salamini, horeg pri uprizoritvi Ajshilovih Peržanov pa Perikles, mladi politik v vzponu, zanemarljivo? Kje je meja med kritičnim, političnim gledališčem in panegirično, politikantsko dramatiko?

Pri Rimljanih je bil vpliv politikov na gledališče več kot očiten, predvsem v primeru zgodovinske drame (fabula praetexta), ‘igre v senatorski togi’, tipično rimske zvrsti. A od nje je ostalo, žal, le malo: iz obdobja zgodnje republike nekaj konteksta - skoraj vsak ovekovečeni vojskovodja je bil tak ali drugačen pesnikov finansje - in izredno malo teksta, samo fragmenti posameznih dram, iz obdobja cesarstva pa resda celoten tekst ene, Oktavije, a tako rekoč brez konteksta; precej verjetno je nastala enkrat v obdobju Flavijcev (71 - 96), njen avtor pa je bil dober poznavalec Senekove dramatike. Dogajanje je postavljeno na cesarski dvor leta 62, ko se je Neron poročil z nosečo ljubico Popejo Sabino, prvo ženo Oktavijo pa obsodil na smrt v izgnanstvu, čeprav je imela - vsaj v drami - na svoji strani Seneko in zbor Rimljanov. Se v kritiki Nerona skriva hvalnica novi cesarski dinastiji ali kritika aktualnega cesarja? Je njen avtor Senekov apologet? Je Oktavija politična ali politikantska?

Iz Aristofanove komedije Žabe (405 pr. Kr.), ki velja za prvo ‘teoretsko besedilo’ o dramatiki, je jasno razvidno, kako pomembna je bila v Atenah pri presoji tragiškega pesništva politika: da bi rešil krizo, v kateri sta se znašli atenska dramatika in država, izčrpana od peloponeških vojn, se Dioniz po Sofoklovi in Evripidovi smrti odpravi v podzemlje iskat najboljšega pesnika, pri njegovi presoji pa odigra odločilno vlogo predlog strategije reševanja iz krize - zmaga Ajshil. A pri vsem tem se ne moremo otresti občutka, da je bil edini resnični avtor političnega gledališča Aristofan.

Tekste Peržanov, Oktavije in Žab bodo pod vodstvom Jere Ivanc bralno uprizorili študentje AGRFT, o kontekstu pa bodo na simpoziju in okrogli mizi spregovorili prevajalci ter ostali strokovnjaki s področij klasične filologije, umetnostne zgodovine, antropologije in zgodovine.