Popravek izjave v Večeru

Sobota, 18. oktober 2014

Žal se je v današnjem Večeru zgodila zelo neljuba sprememba izjave selektorice 49. Festivala Borštnikovo srečanje. Ker je dejanska izjava selektorice temeljnega pomena, jo tukaj objavljamo v celoti.

Festivalska slika po besedah selektorice kaže tudi na odločno prevlado javnih zavodov v primerjavi z nevladnimi ustanovami in izpostavlja vrsto perečih vprašanj, ki zadevajo nevladne gledališke producente. V čem sama vidi rešitev?
"Najboljše umetnike bi bilo potrebno strateško in pravočasno podpreti, predvsem pa celostno premisliti ustaljene produkcijske pogoje, ki trenutno ne ponujajo dovolj enakih možnosti za umetniški razvoj ustvarjalcev, tudi mladih, s tem pa celotnega področja. Temu bi morala slediti reforma tistih ustaljenih razpisnih sistemov, ki niso več produktivni; skoznje se celoten sektor izčrpava in izgoreva. A na vse to ustvarjalci, različne nevladne organizacije in posamezniki opozarjajo že leta; žal z bolj pičlim izkupičkom. Vedeti moramo tudi, da je za umetnike vsakršno zmanjševanje javnih sredstev, ki smo mu priče v zadnjih letih, kontraproduktivno, varčevalni ukrepi pa vodijo v siromašenje celotnega sektorja. V interesu financerjev bi moralo biti omogočanje čim boljših pogojev za razvoj področja in hitro ukrepanje, kadar se pojavijo težave. Nekateri modeli za to v tujini že obstajajo, potrebno pa bi jih bilo smiselno implementirati v naš prostor. Gledališkim ustvarjalcem je država doslej odrezala že dovolj in preveč finančnih sredstev, rezultat pa je množica predstav, ki pogosto niso kaj dosti daljše od ene šolske ure. V tako kratkem času je težko povedati kaj zares umetniško relevantnega o svetu, v katerem živimo."

Se vam zdi, da gledališča stavijo na režiserka imena, ki se zadnja leta vrstijo na festivalu? Jernej Lorenci je letos v tekmovalnem delu kar s tremi predstavami.
"O tem težko sodim. Kot selektorica sem lahko samo vesela novih odličnih predstav, neglede na to, kdo jih podpisuje. Poleg režiserjev, ki so v zadnjih letih stalnica tega festivala – ob Lorenciju sta to Mateja Koležnik in Ivica Buljan –, so tukaj tudi povsem nova režiserska imena, doslej neznani, mladi avtorji, kar je tudi v luči izbora predstav v festivalske programe številnih preteklih let precejšnja izjema. Uveljavljene umetnike, ki so v vrhunski ustvarjalni kondiciji, je potrebno spremljati, res pa je, da je nujno podpreti tudi talentirane mlade avtorje. Morda pa je to moje letošnje programsko tveganje in samo upamo lahko, da se bo za tovrstna tveganja v podobni meri odločala tudi slovenska gledališča oz. producenti."