Kako ujeti duha no-iger

Nataša Berce

Azijsko gledališče označuje odmik od naše – na logosu, mitosu in eposu utemeljene – filozofije sveta k principom duše oziroma srca. Prav tako so razhajanja med vzhodom in zahodom posledica različne funkcije in odnosa do znakovnega sistema. Japonska še bolj radikalizira organizacijo znaka: označenec se stopi z označenim, napetost, ki med njima obstaja, izgine. No-igre so kompleksna forma, statična in brez klasičnih dramskih zapletov, zavezana stoletni tradiciji in okolju, iz katerega izhaja. Razprava poskuša razpreti možnost zahodne interpretacije no-iger in na primeru predstave Jerneja Lorencija Veter v vejah borov definira njen interpretativni vstop v gledališko totalnost teh iger.

Nataša Berce je najprej delovala kot baletna plesalka. Do plesne upokojitve leta 2008 je plesala v SNG Opera in balet Ljubljana. V tistem času je sodelovala tudi v nekaj gledaliških in sodobnoplesnih uprizoritvah zunaj matične hiše. Po koncu plesne kariere je vpisala študij dramaturgije na AGRFT in ga zaključila leta 2013. Leta 2015 je magistrirala iz umetnosti giba. Deluje na svobodi, posveča se tako poučevanju baleta kot publicistiki: objavljanju člankov v gledaliških listih in kritiškim vrednotenjem uprizoritev. Občasno deluje kot dramaturška svetovalka.