Kako Vitomil Zupan misli gledališče

Tomaž Toporišič

Prispevek si zastavlja na videz enostavno vprašanje: Kako Vitomil Zupan misli gledališče? Odgovarja v dialogu z avtorjevo dramsko, gledališko, pisateljsko in esejistično pisavo, razvidno iz razprav, samih iger in drugih zapisov, ki jih vpenja v sočasne misli o gledališču, tako s strani praktikov kot teoretikov. Vse skupaj navezuje na današnji čas, na to, kako danes (na Festivalu Borštnikovo srečanje in izven njega) mislimo gledališče. Na ta način preverja dvoje: Kako daljnosežno je bilo Zupanovo mišljenje gledališča in kako je lahko to mišljenje gledališča produktivno za današnji čas: gledališko, dramsko, uprizoritveno teorijo in prakso. Izhaja iz pisateljevega stavka iz na žalost preveč pozabljene knjige-razprave Sholion (– gledališče 1972, s posebnim ozirom na mehanizem postavitve in odnos do t .i. sporočila). Stavek se glasi takole: "Režiser, ki odklanja tuj tekst, mora napisati tekst sam ali najti enakovrednega scenarista." Hipoteza, ki jo želimo preveriti, je: ta Zupanova izjava natančno locira dilemo dramatike in gledališča druge polovice prejšnjega pa tudi začetkov tega stoletja. 

Tomaž Toporišič je dramaturg in teoretik, specializiran za kulturne in uprizoritvene študije, avtor številnih razprav in več znanstvenih monografij.  Njegova  primarna področja raziskovanja so semiotika kulture, kulturne študije , teorija sodobnih uprizoritvenih praks in literature, predvsem interakcije med obema področjema. Je dramaturg v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani in predavatelj kulturnih in uprizoritvenih študij na Univerzi na Primorskem v Kopru ter Univerzi v Ljubljani, kjer poučuje sociologijo in zgodovino gledališča in dramatike .