Nahajate se na arhivskem spletnem mestu Festivala Borštnikovo srečanje - za obisk aktualnega spletnega mesta, kliknite tukaj.

Festival Borštnikovo srečanje — Arhiv 2010 - 2016

Martin Sperr

Lovske scene iz Spodnje Bavarske

Lovske scene iz Spodnje Bavarske <em>Foto: Miha Fras</em>

Foto: Miha Fras

Produkcija Prešernovo gledališče Kranj
Premiera 17. 9. 2011
Predstava traja 2 uri in nima odmora.

Prva slovenska uprizoritev

Naslov izvirnika Jagdszenen aus Niederbayern

Prevajalka Lučka Jenčič
Režiser Ivica Buljan
Adaptacija v gorenjščino Barbara Rogelj
Dramaturginja Marinka Poštrak
Avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar
Kostumografka Ana Savič Gecan
Scenograf Siniša Ilić
Lektorica Barbara Rogelj
Asistent režije Robert Waltl
 

Igrajo 
Barbara, dninarka Milena Zupančič k. g.
Abram, njen sin Klemen Mauhler k. g. 
Tonka, služkinja Vesna Vončina k. g. 
Marija, kmetica, pri kateri stanuje Abram Darja Reichman
Rovo, njen sin, velja za vaškega tepčka Anže Zevnik k. g.
Volker, Marijin hlapec, ima leseno nogo Marko Mandić k. g. 
Župan, veleposestnik Mayor, landowner Pavel Rakovec
Georg, njegov hlapec Georg, his farmhand Igor Štamulak
Zenta, dninarka pri županu Vesna Jevnikar
Mesarica Vesna Slapar
Kostnik, grobar in občinski sluga Peter Musevski
Paula, pisarniška moč v Landshutu Vesna Pernarčič
Maks, mali kmet Aljaž Tepina k. g. 
Župnik Primož Pirnat
Kriminalistični inšpektor Robert Waltl k. g./Matjaž Višnar
 

Glasbeniki 
Aljaž Praprotnik (rog), Irenej Vid Bošnjak (tuba), Tomaž Kosirnik (trobenta), Luka Verlič (klarinet), Jaša Veselinovič (pozavna), Janez Sagadin (bobni), Matic Dolenc (kitara), Manca Petek (violina 1), Tamara Pepelnik (violina 2), Nika Vremšak (čelo)


Martin Sperr je leta 1965, pri svojih dvajsetih letih, napisal Lovske scene iz spodnje Bavarske, katerih uprizoritev je naslednje leto v Nemčiji postala prava senzacija. Leta 1968 pa je filmski režiser Peter Fleischmann zgodbo o homoseksualnem izobčencu in vaškem nasilju upodobil tudi na filmu z Martinom Sperrom v glavni vlogi Abrama. Uprizoritev na oder pripelje prebivalce vasi in nam skozi prikaz topoumnosti in zlobe vaščanov pripoveduje zgodbo o izločenosti vseh, ki so kakorkoli drugačni. Kdor velja za drugačnega, je iz družbe izločen že v mestu, v majhni provincialni vasi pa zanj sploh ni prostora. Tema njegove igre pa ni zgolj drugačnost posameznika, ampak realističen in izrazito plastičen prikaz vaške srenje, njenih zadrtih prebivalcev in njihovih z nestrpnostjo in zlobo oskrunjenih medčloveških odnosov.