Emil Scaria (1840–1886)

Peter Bedjanič

Emil Scaria je bil rojen leta 1840 v Gradcu kot sin priznanega zdravnika Johanna, rojenega v Kranju. Nekateri viri menijo, da se je družinski priimek nekoč glasil Škarja in da gre torej za slovensko družino, drugi, tudi slovenski viri, pa to spet demantirajo. Po krajšem študiju petja in neuspešnem debiju v Pešti je bil leta 1864 angažiran v Dresdnu. Obdarjen z izrazito gromkim in hkrati lepim glasom in igralsko nadarjen je kot impozantna odrska pojava hitro osvojil operne odre, predvsem na nemškem govornem področju. Leta 1872 je prevzel angažma v Dunajski državni operi, ki mu je nudila izjemne delovne pogoje. Število gostovanj se je še povečalo, nastopil je celo v Združenih državah Amerike. Sodeč po ocenah, ki jih je prejemal, je v svojem času veljal za vodilnega basista na svetu. Vrh njegove kariere predstavlja njegovo sodelovanje na krstni predstavi Wagnerjevega odrsko-glasbenega dela Parsifal leta 1882 v Bayreuthu. Deset let prej je na dveh predstavah nastopil tudi na odru nemškega opernega gledališča v Ljubljani.

Peter Bedjanič je bil od leta 1957 do upokojitve leta 1992 urednik za operno glasbo na Radiu Slovenija. Kot diplomirani solopevec iz razreda prof. Julija Betetta je bil med drugim v letih 1978 do 1996 tudi član Slovenskega okteta. Kot pisec je sodeloval pri Slovenskem gledališkem leksikonu, Slovenskem biografskem leksikonu, Enciklopediji Slovenije in pri Leksikonu jugoslovanske muzike. Je soavtor obsežne monografije o Ladku Korošcu. Za radio je med drugim napisal obsežne cikle o Wagnerju, Rossiniju, Donizettiju in Mozartu. Posebno pozornost je posvečal sodelovanju s slovenskimi opernimi umetniki, rezultat teh prizadevanj je skoraj 100 domačih posnetkov celotnih oper v radijskem arhivu. V slovenščino je iz nemščine prevedel knjigo Laboratorium Vinka Globokarja. Leta 2004 je prejel Jurčičevo nagrado za uredniško delo.