Razpad Jugoslavije in gledališče upora

Draga Potočnjak
GLEDALIŠČE PREGNANCEV 1992–1996
Upor je živa energija, je vitalna sila porojena iz čiste žalosti in obupa. Je klic po zdravju, krik, ki vzbuja upanje in vero v preživetje, še posebej, ko se združuje. Mladi pregnanci iz Bosne in Hercegovine so se v letih 1992–1996 združili v gledališki skupini Nepopravljivi optimisti, ki je delovala v okviru projekta Pregnanci v KUD-u France Prešeren. Povezovala jih je dramska igralka in pisateljica Draga Potočnjak, ki je za njih pisala dramska besedila in režirala  njihove predstave. Projekt je imel velik odmev, deležen je bil domačih in tujih nagrad. To je pomembno, saj kaže, da je bila tudi gledališka oblika uporništva prava.

Draga Potočnjak je dramska igralka in pisateljica, gledališka pedagoginja in terapevtka. Zaposlena je v Slovenskem mladinskem gledališču, v 80-tih je delovala tudi v gledališčih nekdanje Jugoslavije. Posnela je nekaj filmov in televizijskih dram. Je avtorica več kot desetine igranih dram, nekaj desetin radijskih iger in zelo odmevne dokumentarne proze z naslovom Skrito povelje (2013).

Zala Dobovšek
GLEDALIŠČE "ZA CENO ŽIVLJENJA" V OBLEGANEM SARAJEVU
Med obleganjem Sarajeva, med letoma 1992 in 1995, so Sarajevčani za gledališče tvegali svoja življenja. Med smrtonosnimi plohami granat in ostrostrelcev so "za ceno življenja" ustvarjali in obiskovali gledališke predstave, da bi skozi njih ob popolnem opustošenju Sarajeva in etničnem masakru svojega naroda podoživljali ter ohranjali dostojanstvo, svojo pravo "ceno življenja". Gledališče, ki je nastajalo ob minimalnih pogojih, velikokrat brez elektrike in kakršnega koli ogrevanja ter ob srhljivih zvokih granat, pokov in rušenja, je predstavljalo svojevrstno psihološko očiščenje, pomiritev in pobeg v fikcijo – ki je bila pravzaprav edina znosna realnost. To so bili kolektivni obredi, ki so igralcem in gledalcem vrnili vero vase, v sočloveka in svet. Šlo je za upor proti nesmislu vojne, množičnim pobojem in večletnemu uničujočemu ustrahovanju nedolžnih civilistov. Gledališka umetnost je zaradi svoje narave neposrednega človeškega stika med vojno predstavljala največjo stopnjo humanizma in medsebojnega spoštovanja. Njena moč vzajemnega povezovanja je zmogla premagati nemogoče – smrtni strah.

Zala Dobovšek je diplomirala iz dramaturgije na UL AGRFT, v času študija se je izobraževala tudi na gledališki akademiji DAMU v Pragi (Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze). Deluje kot gledališka kritičarka in kot praktična dramaturginja v različnih gledališčih. Vpisana je na doktorski študij na AGRFT, smer Študiji scenskih umetnosti, kjer raziskuje "(dokumentarno) gledališče in vojno" na območju nekdanje Jugoslavije.

Miško Šuvaković
SOUDELEŽBA IN KOMPLEKSNOST: TEATER UPORA / UPOR TEATRU
Rad bi opozoril na diseminacijo umetnostnih disciplin, vključno s teatrom, v razmerju do tradicionalnih zaprtih disciplin. Upor teatru bom razdelal s pomočjo koncepta performativne umetnosti ter aktivističnega delovanja umetnikov in občinstva v javnem prostoru. Posebej bom izpostavil javne akcije – od poznosocialističnih žametnih revolucij, prek uličnih pohodov t. i. beograjskega protimiloševićevskega upora v 90. letih, do globalnega gibanja Occupy v novejšem času.

Miško Šuvaković je profesor uporabne estetike in teorije umetnosti na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu. Ukvarja se z moderno in sodobno transdisciplinarno umetnostjo in teorijo. Do zdaj je objavil okrog štirideset knjig v srbščini, hrvaščini, slovenščini in angleščini.

Ana Stojanoska
ALI OBSTAJA GLEDALIŠČE UPORA V MAKEDONIJI? PRIMERI IN RAZLAGE
Prispevek raziskuje vprašanje, ali lahko makedonsko gledališče mislimo skozi koncept gledališča upora – katere poti lahko ubere gledališče in kaj sploh je gledališče upora v Makedoniji. Po kratkem zgodovinskem orisu institucionalnega gledališča v Makedoniji se bomo posvetili konceptu upora in preučili možnosti aktivnega, angažiranega gledališča. Naslednji korak bodo primeri dramskih besedil in predstav, ki so usmerjeni proti toku gledališke prakse v Makedoniji. Ta del prispevka se ukvarja z dramskimi besedili avtorjev in predstavami režiserjev, ki so provokativni in nasprotujejo slehernemu konformizmu v gledališču. Sledi hitri pregled prepovedanih predstav v makedonskem gledališču in na koncu odgovor na izhodiščno vprašanje: ali obstaja gledališče upora v makedonskem gledališču?

Ana Stojanoska je docentka na Fakulteti za dramske umetnosti v Skopju, kjer predava predmete Makedonska drama in gledališče, Zgodovina svetovne drame in gledališča ter Primerjalna književnost. Je članica makedonskega Društva za primerjalno književnost in programskega odbora makedonskega ITI – UNESCO. Poezijo, prozo, eseje in znanstvene članke s področja gledališča, študijev spola in literature objavlja v makedonskih in tujih časopisih. Aktivno sodeluje pri številnih dogodkih s področja gledališke muzeologije v Makedoniji in tujini. Je avtorica štirih knjig in soavtorica številnih drugih.