Pogovor o partizanskem gledališču in predstavitev e-razstave

Povzetek

Pogovor o partizanskem gledališču in predstavitev e-razstave

Zora Konjajev, Ivanka Mežan, Aleksander Valič
POGOVOR O PARTIZANSKEM GLEDALIŠČU
V zgodovinski perspektivi je bila ustanovitev Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju pred 70 leti pomembno dejanje upora svobodomiselnih slovenskih gledališčnikov v času okupacije. Pred 35 leti je ravnatelj tega partizanskega gledališča, Filip Kumbatovič Kalan, objavil članek, v katerem je opozoril, da je bila udeležba slovenskih kulturnih delavcev v vseljudskem uporu – po obsegu in po vsebini – edinstvena v primerjavi z drugimi osvobodilnimi gibanji v takratni Evropi. "In četudi vztrajamo samo pri teh dveh kriterijih," pravi Kalan, "pri obsegu in pri vsebini, ne bo odveč, če ugotovimo, da ta delež kulturnih delavcev niti v tem uporu niti v pripravah na ta upor niti v odločilnih akcijah pri obnovi doslej še ni bil niti dovolj raziskan, kaj šele, da bi bil pravilno ocenjen. To je dolg, ki ga moramo poravnati." S simpozijem Gledališče upora skušamo poravnati vsaj del tega dolga, zato ga bomo odprli s pogovorom z Ivanko Mežan in Aleksandrom Valičem, ki sta igrala na partizanskih odrih, ter Zoro Konjajev, ki je kot sodelavka v partizanski bolnišnici na osvobojenem ozemlju spremljala to izjemno kulturno vrenje sredi okupirane Evrope.

Zora Konjajev je leta 1943 prekinila študij medicine in se iz Ljubljane odpravila v partizane. Delala je v bolnišnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju. Ker je od nekdaj imela rada umetnost, zlasti glasbo, je bila redna obiskovalka prireditev, ki so jih izvajale partizanske kulturniške skupine (na nekaterih je pela skupaj s sestrami), med drugimi tudi predstave Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi je končala študij medicine, pridobila doktorat znanosti in bila leta 1980 izvoljena za redno profesorico na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V svojem dolgoletnem znanstveno-raziskovalnem delu se je ukvarjala s temami s področja neonatologije, hospitalnih okužb in nedonošenčkov. Objavila je številne strokovne in znanstvene članke in več knjig. Leta 2001 je prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.

Ivanka Mežan je gledališka in filmska igralka, ki je svojo razgibano igralsko pot začela leta 1944 v Beli krajini, kjer je obiskovala gledališka tečaja in nastopala v predstavah SNG na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi je šolanje nadaljevala na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani (današnji AGRFT). Vse do upokojitve je bila članica ansambla SNG Drama Ljubljana. Svojo prvo filmsko vlogo je odigrala leta 1973 v kultnem Cvetju v jeseni, sledile pa so mnoge druge. Leta 1995 je za svoj igralski opus prejela Borštnikov prstan, najvišje nacionalno priznanje za igralsko umetnost. Še vedno snema, nazadnje je igrala v kratkem filmu Kam (2013) scenaristke in režiserke (sicer študentke AGRFT) Katarine Morano.

Aleksander Valič je gledališki in filmski igralec. V času 2. svetovne vojne se je boril v partizanskih enotah, igral v številnih predstavah ter nastopal na kulturnih prireditvah in mitingih. Po osvoboditvi je bil dve sezoni član slovenskega gledališča v Trstu, potem pa je igralsko pot nadaljeval v SNG Drama Ljubljana, kjer je ostal do upokojitve. Za svoje izjemne igralske dosežke je prejel več nagrad, med njimi tudi Borštnikov prstan. Objavil je dve knjigi spominov: Frontniki (1980), v kateri je orisal nastanek in delovanje partizanskega "Frontnega gledališča", ter Sanje in resničnost (1999), v kateri je zbral spomine na prva leta SNG za Trst in Primorje (1945–1947).

Simona Ješelnik
PREDSTAVITEV E-RAZSTAVE PARTIZANSKO GLEDALIŠČE 
E-razstava predstavlja pregled dejavnosti partizanskega gledališča na slovenskih tleh. Glavnina gradiva za razstavo je izbor digitaliziranih negativov iz zbirke fotografij in negativov, ki jih hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, ter izbor iz partizanske zbirke Centra za teatrologijo in filmologijo AGRFT. Podatki o celotni zbirki so katalogizirani v slovenski spletni gledališki in filmski katalog e-Kumba. Dokumentarnemu gradivu smo dodali še odlomke oddaj s pričevanji igralcev, za dodatno osvetlitev dogodkov pa smo posneli tudi dragoceni pričevanji igralcev (Aleksander Valič in Ivanka Mežan). Glede na način organiziranosti partizanske gledališke dejavnosti smo razpoložljivo gradivo razstavili v treh e-prostorih: Slovensko narodno gledališče, Gledališče na fronti in Lutkovno gledališče. E-razstava je na voljo tudi v angleškem jeziku (http://partizanskogledalisce.si/).

Simona Ješelnik je univerzitetna diplomirana dramaturginja in občasna dramaturška sodelavka pri gledaliških in plesnih projektih. Zaposlena je na UL AGRFT kot samostojna strokovna delavka v arhivu Centra za teatrologijo in filmologijo, kjer skrbi za gledališko dokumentacijo.