Vitomil Zupan – dvorni dramatik revolucije?

Gašper Troha

Prvo dramsko besedilo Vitomila Zupana, ki bi moralo biti uprizorjeno na začetku druge svetovne vojne, je bilo Stvar Jurija Trajbasa. Družbeno-kritična drama, ki bi jo lahko uvrstili v socialni realizem, je bila najprej prepovedana s strani italijanske cenzure, po vojni pa napadena s strani komunistične oblasti. Med letoma 1940 in 1947, ki zaznamujeta usodo te drame, so nastale številne avtorjeve agitke, zaradi katerih je leta 1947 prejel tudi Prešernovo nagrado ob njeni ustanovitvi. Usoda Zupanove prve drame in medvojnih tekstov, ki so ga izstrelili med povojne dvorne avtorje režima, postavlja pred nas vprašanje o njegovi literarni poetiki pred letom 1949, ko je bil obsojen na montiranem procesu. Raziskava pokaže, da so Zupanove agitke logičen razvoj nastavkov socialističnega realizma, njegova drama Aleksander praznih rok, predhodnica slovenske eksistencialistične drame, pa zaključek nietzschejanske teme volje do moči v Stvari Jurija Trajbasa. Na ta način se sklene dvajsetletni razvoj Zupanove dramatike, ki pa se zaradi znanih biografskih okoliščin nikoli ni uspela povsem razmahniti.

Gašper Troha, rojen leta 1976 v Ljubljani, je leta 2007 doktoriral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani s tezo Artikulacija odnosa do oblasti v slovenski drami 1943–1990. Med drugim je bil programski vodja Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, glavni urednik založbe Arsem ter honorarni predavatelj na Filozofski fakulteti in AGRFT v Ljubljani. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za kulturo RS kot generalni direktor Direktorata za ustvarjalnost.